tek.si

logo
head background

Prihajajoči dogodki

07.06.2012
Test za ugotavljanje telesne sposobnosti
21.12.2012
Kje in kdaj se bomo lahko udeležili tekmovanj

Napovednik tekem

19.05.2012
Tekmuj sam s seboj...vsak je zmagovalec
14.07.2012
Jubilejna Nočna 10ka na Bledu

Avtorji članka

prof. dr. Branko Škof

Ključne besede

trening ženske predsodki

Čas nočnih tekačic je minil

prof. dr. Branko Škof
Maja Ušeničnik - Podgoršek, prof. šp. vzg.

Ženske in tek

Če gledamo na ženski rekreativni tek kot na družbeni pojav, lahko mirno ugotovimo, da je čas nočnih tekačic minil. Še ne tako dolgo nazaj so bile ženske, ki so sredi belega dne tekle zaradi užitka, dobrega počutja in skrbi za zdravje, redke, na rekreativnih tekmovanjih pa so prevladovale bivše aktivne tekačice. Preostalih je bilo le peščica. Trenutna realnost je povsem drugačna; delež žensk na posameznih rekreativnih tekmovanjih v Sloveniji že dosega 40% vseh udeležencev, če pa upoštevamo še tiste, ki raje tečejo odmaknjene od množic ali v organiziranih vadbenih skupinah, dobimo občutek, da teče veliko več žensk kot moških.

Delež žensk na ljubljanskih maratonih

Včasih prepovedan, danes koristen in zaželen

Danes se čudno sliši dejstvo, da je bil vzdržljivostni tek včasih ženskam prepovedan. Veljalo je prepričanje, da so ženske zaradi fizioloških značilnosti manj primerne za vzdržljivostne aktivnosti. Leta 1928 je bilo ženskam prvič dovoljeno, da tečejo 800 m na uradnem olimpijskem tekmovanju. Ta razdalja je ostala najdaljša ženska tekaška disciplina na OI do leta 1960, do leta 1970 pa je bilo ženskam uradno prepovedano nastopati na maratonskih in podobnih tekih. Čeprav je bil prvi ženski olimpijski maraton šele leta 1984, so ženske že veliko prej, prepovedim navkljub, na skrivaj nastopale na moških maratonih in tako dokazovale, da so tudi one sposobne preteči najdaljšo olimpijsko tekmovalno razdaljo. In ne samo to, zgovorno je dejstvo, da bi Američanka Joan Bonet s časom, v katerem je zmagala na prvem olimpijskem maratonu leta 1984 v Los Angelesu (2.24:52), zmagala na enajstih od dvajsetih moških olimpijskih maratonov do tistega časa. Še bolj pa je tezo o manjši sposobnosti žensk v vzdržljivostnih aktivnostih ovrgla Paula Radcliffe z rezultatom 2.15:25, ki tudi za večino moških pomeni znanstveno fantastiko. Danes so ženske enakovredne udeleženke vseh, tudi najbolj dolgotrajnih tekmovanj v različnih športih. Zavedajo se, da lahko z rednim tekom vzdržujejo telesno in duševno kondicijo in si izboljšujejo zdravstveno stanje v vseh letnih časih, pravzaprav kjerkoli in pri vseh starostih. Pri tem pa je dobro, če pri vadbi upoštevajo nekatere posebnosti, ki izhajajo iz specifičnosti ženskega organizma.

Želite biti obveščeni o novih prispevkih na portalu tek.si?
Prijavite se:
Spoštujemo vašo zasebnost. Vašega e-naslova ne bomo posredovali tretjim osebam.