Telesna vadba: nuja in veselje

Gibanje, ki je kot možnost obvladovanja prostora ponujalo možganom številne izzive in izredno prispevalo k razvoju človeške vrste, ostaja tudi dandanes izvor življenjske moči in radosti. V današnjem času telesnega gibanja v klasičnem smislu – kot sredstvo, ki omogoča človeku preživetje - razen v redkih poklicih v zahodnem svetu praktično ne potrebujemo več. Vendar pa je blagodejnost in širok spekter pozitivnih učinkov rednih telesnih obremenitev znano že od davnih časov, nedvoumno pa jih vedno znova potrjuje tudi sodobna znanost. Vrhunski tekmovalni šport ima kot moderno gladiatorstvo s primerno telesno vadbo za vsakogar le malo opraviti; zaradi svoje usmeritve na rezultate za vsako ceno je prej negativna reklama za redno vadbo kot pa vzpodbuda in zgled zanjo. Pa čeprav klasični angleški »fair play«, ki športni boj razume kot pošteno igro, ponuja še mnogo več od telesne aktivnosti in je kljub vsemu še vedno ideal mnogim, ki tekmujejo po športnih moralno-etičnih načelih. Vadba »za zdravje« se torej od vrhunskega športa v marsičem močno razlikuje, a o njenem pomenu za dobrobit sodobnega posameznika že dolgo ne more biti resnega dvoma.

Sedenje krni in ubija

Kljub vsemu znanju in čedalje bolj splošnemu zavedanju, kakšen je pomen redne telesne dejavnosti za dobro zdravje in počutje, pa ljudje vse več časa presedimo za različnimi zasloni. Kljub hudemu vsakdanjemu tempu življenja in kljub dejstvu, da sodobni ljudje velikokrat nimajo dovolj energije za telesne napore, ker jim vse rezerve živčnega sistema oropata stres in pomanjkanje časa, lahko rečemo, da pomanjkanje gibanje že predstavlja možnost za bolezen. Grožnja različnih s telesno nedejavnostjo povezanih bolezni kot bič božji visi nad nami. A žal grožnje in zapovedi praviloma nimajo motivacijskega naboja, zato le redke posameznike še pravi čas motivirajo k redni telesni aktivnosti. Blagostanje in življenje brez težav, ko smo relativno zdravi, običajno predstavljata le slabo motivacija za vadbo. Grožnja bolezni v daljni prihodnosti večini ne pomeni razloga, zaradi katerega bi se začeli ukvarjati z njo. V reviji, ki jo prebirate, smo o načinih, kako lahko postane športna dejavnost prijetni sestavni del vsakdanjika, že veliko napisali. Ko pa je ukvarjanje s takim ali drugačnim športom stvar, ki so je vedno znova veselimo, postanejo njegovi blagodejni učinki na sprotno in dolgoročno zdravje, nekaj, kar dosegamo kar »mimogrede«.

Redna, individualno prilagojena aktivnost omogoča mladim ljudem ustrezen telesni in tudi duševni razvoj, zrelim uspešno staranje, bolnikom boljše okrevanje in rehabilitacijo v zdravljenju njihovih bolezni. Tako se denimo bolniki s kronično ledvično boleznijo po presaditvi ledvice dokaz, da primerna telesna vadba pomeni boljšo kvaliteto življenja, več dobre volje in bolj kvalitetno seksualno življenje. Raziskava pri bolnikih, ki so doživeli presaditev ledvic, je tudi pokazala, da rekreaciji namenijo več časa in da so bolj redni pri izvajanju telesne aktivnosti kot ostala populacija. Bolniki, ki imajo izkušnjo bolezni in ki zato drugače gledajo na zdravje in na kakovost življenja, so najbolj blizu načinu življenja, kakršnega bi pravzaprav morali živeti vsi - ko je skrb zase vsakodnevna skrb.

Higiena telesa, mentalna in emocionalna higiena so stvari za katere bi si moral vsak prizadevati. Zaradi ustroja človeškega telesa k temu spada tudi redna telesna vadba. Ta je najboljše zdravilo, saj deluje preventivno skoraj brez stranskih učinkov, še zlasti, če je redna, postopna in strokovno vodena. Poleg vpliva ne ostale organske sisteme telesa je zelo pomemben tudi njen antidepresivni učinek. Redna, posameznikovim sposobnostim prilagojena vadba, krepi srce, ohranja prožne žile, omogoča vzdrževanje normalne telesne teže in ima še mnogo drugih pozitivnih učinkov praktično na vse celice telesa. Vadba prinese tudi zavedanje življenja v drugačnem smislu, k sposobnosti čudenja neponovljivosti bivanja in našega trenutka tukaj in zdaj…

Vadba kot zdravilo

Pomanjkanje gibanja je glavni krivec za pandemijo prekomerne telesne teže v zahodnem svetu in vseh z njo povezanih zdravstvenih zapletov, ki prek metaboličnega sindroma vodijo do hudih žilnih bolezni. Prizadetost žil kvarno vpliva na celo telo. Zelo so izpostavljene tudi oči, ledvice in noge, ki predstavljajo klasično trojico zapletov sladkorne bolezni, ki je nadaljevanje metaboličnega sindroma. Žilne bolezni so poleg raka glavni krivec prezgodnje smrti ljudi v razvitem svetu. A z redno telesno aktivnostjo in nasploh z zdravim načinom življenja jih lahko prestavimo v pozna leta, saj tako vplivamo na dejavnike tveganja za aterosklerozo, ki predstavlja staranje žilja z akutnimi zapleti kot sta srčna in možganska kap. Kdaj se nam manifestirajo srčna ali možganska kap, odpoved ledvic, sladkorna bolezen, je namreč zelo odvisno tudi od našega načina življenja.

Z redno telesno aktivnostjo lažje vzdržujemo primerno telesno težo in zmanjšamo tveganje za metabolični sindrom in sladkorno bolezen. Normalna telesna teža in redna vadba omogočata lažji nadzor krvnega tlaka – njegovo vzdrževanje v normalnih mejah. Vadba ugodno vpliva na urejenost tlaka neposredno in posredno prek metaboličnih dejavnikov, ki tudi vplivajo na srce in ožilje. Povišan tlak prispeva k obolenju žilja in hipertrofiji levega srčnega prekata, kar za nekajkrat poveča možnost nastanka srčnih bolezni. Vadba ugodno vpliva na profil maščob v krvi, predvsem se z njeno pomočjo poveča vsebnost snovi, ki delujejo kot »čistilec« naših žil, to je holesterola visoke gostote. Zmanjšuje tudi raven tako imenovanega slabega holesterola, to je holesterola nizke gostote, ki je poleg povišanega arterijskega pritiska glavni krivec starostnih žilnih sprememb.

Telesna dejavnost uravnovesi metabolizem, izboljša odnos do hrane, vzpostavi naraven apetit in izboljša spanje. Zato predstavlja temelj rehabilitacije po vseh žilnih incidentih, ki so nastali zaradi nezdravega načina življenja. Je tudi najboljše zdravilo proti stresu, ki lahko pripelje do sindroma izgorevanja, ki je vse prej kot redek v naši storilnostno naravnani družbi.

Pretiran stres olajša nastanek s staranjem povezanih bolezni. Z vadbo lahko uspešno preprečimo nastanek večine civilizacijskih in degenerativnih bolezni, ki najbolj prizadenejo populacijo v najboljših letih. Zato ni odveč ponavljati že stare resnice, da je vsaka telesna aktivnost zdravilna in da poleg zmanjšanja tveganja za nastanek bolezni tudi močno izboljša »sprotno« kvaliteto življenja. Zato je najbolje, da se motiviramo, da poiščemo postopne in sčasoma tudi prijetne načine (če se nam niso zdeli sprva taki) in skušamo z njimi doseči večjo telesno zmogljivost dokler smo zdravi. Z rednim gibanjem, ki nam je v veselje, ni tako težko vzdrževati visoke kvalitete življenja in ohranjati dobro zdravje še v pozna leta kot se morda zdi. Številni starostniki so nam lahko s svojim čilim umom in zmogljivim telesom vzor in motivacija. Oni zares dodajajo življenje letom…

Če nimamo trikrat tedensko po pol ure časa, ki bi ga namenili vadbi, je z našim načinom življenja nekaj narobe. To je stvar, o kateri velja dobro in še pravočasno premisliti.