Na kaj je treba paziti pri nakupu tekaške obutve

Za začetek je dobro ugotoviti, na kakšen način tečemo. Poznamo tri osnovne načine teka:

• čezmerna pronacija – stopalo se pri dotiku s podlago nagne močneje na notranjo stran; v tem primeru so kolena običajno bolj skupaj, noge pa so postavljene v obliki črke X;
• supinacija – stopalo se ob dotiku s podlago nagne na zunanjo stran; v tem primeru so noge postavljene v obliki črke O;
• klasičen način – stopalo se sicer nagne na notranjo stran, vendar minimalno; v tem primeru je obremenitev telesa optimalna.

Za prvi način teka (pronacija) potrebujemo obutev, ki je trša na notranji strani pete. V primeru supinacije, kjer je prvi stik stopala s podlago na zunanji strani pete in je obremenitev prevelika, pa tega dela ne moremo dodatno podpreti s trdim materialom, zato je peta debelejša in močneje blažena, tako da se stopalo pogrezne v blaženje, dokler ne pride v pravilno lego. Prenos teže proti prstom je tako pravilnejši in manj obremenjuje zunanji del stopala.

Kako ugotovimo, kakšen je naš način teka?

Najpreprosteje je, če prosimo kakšnega izkušenejšega tekača, da oceni naš način teka. Že na oko se hitro opazi, kako stopalo pristane na podlago in na katero stran se nagne – na notranjo ali na zunanjo. Tek lahko tudi posnamemo s kamero na tekaški stezi (tak test je mogoče narediti tudi v nekaterih trgovinah). Tako natančneje proučimo način teka in lažje opazimo, na katero stran se peta nagne ob dotiku s podlago. Prednost tega je, da lahko primerjamo obnašanje stopala v različnih modelih.

Kdaj je treba zamenjati tekaško obutev?

Priporočljivo je, da obutev zamenjamo vsako sezono. Model se namreč sčasoma deformira (tu mislim predvsem na deformacijo srednjega dela podplata, ki uravnava pravilno lego stopala) –zgornji del je lahko še povsem primeren, srednji del podplata pa ne več. Načeloma tekaški modeli sicer zdržijo od 500 do 700 km uporabe, moramo pa upoštevati, da se sem ne šteje samo tek, ampak tudi vsakodnevna hoja. Prav tako moramo upoštevati, da do deformacij lahko pride tudi prej, odvisno od načina hoje oz. teka in teže tekača. Za tiste, ki pretečejo večje razdalje, je priporočljivo, da imajo več parov obutve, ki jih menjavajo. Mogoče vsaj en močnejši, trening model in en hitrejši model za tekmovanja.

Na kaj naj začetniki še posebej pazijo pri nakupu?

Predvsem naj se vedno odločajo glede na občutek udobja v obutvi in manj glede na znamko ali ceno. Dobro počutje bo za večino začetnikov prvih nekaj tednov najpomembnejše, vsaj dokler se telo ne privadi teka. To pomeni, da mora imeti obutev dobro blaženje, da je dovolj široka in dolga ipd. Ko se telo navadi rednega treninga, se toliko utrdi, da bomo po nekaj tednih lahko izbrali lažje in hitrejše modele. Običajno začetniki delajo napako in se zgledujejo po hitrejših tekačih, katerih telo je bolje pripravljeno, zato uporabljajo lažje in 'hitrejše' modele. Še slabše pa je, če jim je pri nakupu edino vodilo cena. Tako najnovejši in najdražji modeli kot tisti najcenejši so za začetnike lahko neprimerni. Prvi zato, ker so namenjeni treniranim tekačem z izdelano tehniko teka oz. so primerni za hitrejše teke, drugi pa zato, ker slabše blažijo in ne zagotavljajo dobre stabilnosti.

Kaj pa druga oprema?

Najprej naj omenimo pravilen izbor nogavic. To upoštevamo že, ko preizkušamo obutev v trgovini. Če s seboj nimamo primernih tekaških nogavic (verjetno jih bodo imeli le izkušenejši tekači), si ob nakupu obutve izberimo tudi tekaške nogavice, v katerih preizkusimo obutev. Vedno preizkusimo model na obeh nogah in copate tudi zavežemo ter po možnosti naredimo nekaj korakov po trgovini. Dodaten strošek za ta kos oblačila je majhen v primerjavi s težavami, ki jih bomo zaradi neprimernih nogavic lahko imeli kasneje. Težave lahko povzroča že neustrezna velikost, pomembna pa je tudi debelina– že majhna razlika v debelini naredi veliko razliko, ko obujemo copate.
Poleg nogavic morajo biti primerna tudi druga tekaška oblačila.