tek.si
S kakšno hitrostjo lahko pretečete 10, 21 km ali cel maraton?
S tako, ki ste jo osvojili z vadbo. Kar ste sejali, to boste želi. Najpomembnejše izhodišče za izbiro tekmovalne hitrosti vam nudijo izkušnje s treninga. Ob pravilni razporeditvi moči, dobro tempirani formi, ugodnem dnevnem tekaškem počutju, zadostni meri samozaupanja in pripravljenosti na 'garanje' zlasti v drugi polovici nastopa boste realizirali, kar ste vložili, in verjetno pobrali 'obresti' – presegli boste torej vadbene hitrosti in tako boste nagrajeni z osebnim rekordom. V nasprotnih primerih (zgodijo se veliko pogosteje) pa lahko za predvidevanji tudi zaostanete. Tako kot ste vadbene hitrosti načrtovali in razporejali na osnovi objektivnih kazalcev različnih testov, vam ti lahko pomagajo tudi pri načrtovanju tekmovalnih pričakovanj.
Tekmovalna hitrost v teku na 10 km, polovičnega in celega maratona je napor okrog najvišjega stanja (stady state) laktata v organizmu oziroma napor 85–95 % hitrosti VO2max ali napor med 85 in 95 % in več največjega srčnega utripa (sliki 1 in 2).
Slika 1: Srčni utrip med nastopom (6 km) na ljubljanskem teku 2004; povprečni srčni utrip je bil 98 %FSUmax
Slika 2: Srčni utrip med nastopom (21 km) na ljubljanskem teku 2004; povprečni srčni utrip je bil 94 % FSUmax
Na osnovi podatkov iz literature in izkušenj tekačev Poletove ekipe je mogoče dokaj uspešno napovedati hitrosti na teh tekaških razdaljah na osnovi Conconijevega testa. Tekači zmorejo preteči 10 km pri hitrosti, ki je za okrog 5 % večja od hitrosti defleksije Conconijevega testa, 21 km pri hitrosti okrog 95−98 % te hitrosti in celoten maraton pri hitrosti približno 90−93 % anaerobnega praga.
Tudi ko ste zelo dobro pripravljeni, samozavestni in zato odločeni teči svoj osebni rekord, se vam lahko prav na tekmi zgodi kaj nepredvidljivega: težke in trde noge, slabosti in različne bolečine, padec in morebitna manjša poškodba itd.
Ne postanite panični. Tudi v takih primerih poskusite teči skoncentrirano in dosegati predvidene vmesne čase. Tekač mora znati tudi potrpeti ter prenašati utrujenost in bolečine. Vzpodbujajte se! Ob pozitivnih mislih bo kriza zelo verjetno minila.
Toda ko vaša vztrajnost nikakor ne obrodi sadov, je smiselno cilje prilagoditi stanju. Ne poskušajte biti heroj za vsako ceno, še zlasti ne za ceno zdravja. Poslušajte svoje telo in modro ravnajte.
Tudi nepredvidene zunanje okoliščine (močan veter, nenavadno visoka ali nizka temperatura, vlaga, na katero nismo pripravljeni) lahko močno spremenijo vaše prvotne načrte.
