Poleg mišic vadba moči krepi tudi kosti. Dokazano vpliva na povečanje gostote kosti, ki je tudi sredstvo preventive pred osteoporozo, še zlasti pri ženskah po menopavzi. Po nekaterih podatkih (MSSE, 2003) naj bi vadba moči imela večji učinek na povečevanje mineralne gostote kosti v primerjavi s tekom in z drugimi vzdržljivostnimi aktivnostmi. Kost se podobno kot mišica odziva (prilagaja) na obremenitev. To pomeni, da se krepi na tistih mestih, kjer so največje obremenitve; pri teku se krepi na kosteh spodnjih okončin. Če torej želimo povečevati trdnost kosti tudi v zgornjih okončinah, sam tek ne bo dovolj.

Ugotovljeno je tudi, da vadba moči že sama zase, podobno kot aerobna vadba, pozitivno vpliva na glukozni metabolizem in s tem pomembno niža dejavnike tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Vadba moči pomaga tudi pri hujšanju, saj so študije vadbe moči in krožnega treninga pokazale, da takšna vadba vodi v nižanje podkožne tolšče ob ohranjanju oziroma večanju puste telesne mase (kar za samo tekaško vadbo ne velja, saj poleg zmanjševanja telesnih obsegov zmanjšuje tudi obsege mišičnega tkiva). Ti dokazi nedvomno podpirajo kombinirano uporabo aerobne vadbe in vadbe moči za optimalne spremembe v telesni sestavi (izguba maščobnega tkiva ob ohranjanju mišičnega tkiva).

Novejše študije tudi dokazujejo, da vadba moči premika mejo značilnega upada v mišični sili in spremljajoče morfološke spremembe samih mišic (atrofija hitrih mišičnih vlaken) v poznejša obdobja življenja (MSSE, 2004). Svetovno priznani fiziolog McArdle v knjigi Exercise Physiology (2001) ugotavlja, da kombinacija aerobne vadbe in vadbe moči močno prispeva k ohranjanju vitalnosti med staranjem.