Razlike med moškimi in ženskami se zmanjšujejo

Čeprav se razlike v tekmovalni učinkovitosti med moškimi in ženskimi zmanjšujejo, so ženske v tekih (glede na svetovne rekorde v tekih od 800 m do 100 km) počasnejše od moških za okrog 10%. Razlike izhajajo iz različnosti spolnih kromosomov, ki definirajo razlike v fizioloških značilnostih, telesnih merah in sestavi telesa, presnovi železa in kalcija, v nekaterih mehanskih osnovah gibanja in tudi v nekaterih psiholoških značilnostih, kot je agresivnost.

Približno 75% razlik v vzdržljivosti (aerobni učinkovitosti) med ženskimi in moškimi se pripisuje razlikam v sestavi telesa – predvsem razlikam v količini maščobnega tkiva (ženske okrog 27%, moški 16%). Moški so večji in imajo večjo mišično maso, kar omogoča večjo mišično silo in moč. Prav tako imajo večje in močnejše srce, večjo vsebnost hemoglobina, torej večjo kapaciteto kisikovega transportnega sistema in s tem večjo aerobno učinkovitost. Na splošno imajo moški večjo kapaciteto za intenzivne obremenitve. Moški so zaradi drugačne hormonske reakcije na intenzivne obremenitve na splošno uspešnejši pri aerobnih in anaerobnih naporih z veliko intenzivnostjo.

Ženske so vzdržljivejše

Zanimiva je študija (Med. Sci. Sports Exerc., 1996), v kateri so na 90-kilometrski razdalji primerjali po maratonskih rezultatih podobno uspešne moške in ženske. Ženske so bile hitrejše! Znanstveniki to razlagajo z dejstvom, da ženske daljše razdalje tečejo pri večjem odstotku svojega VO2max kot moški, kar je posledica razlik med spoloma v mišični presnovi.

Znano je, da ženske porabijo pri manjši obremenitvi (pod 75% VO2max) veliko več maščob in manj ogljikovih hidratov ter proteinov kot moški. Ženske večjo količino maščobnega tkiva pri teku na dolgih razdaljah uporabljajo kot dodatno gorivo. Večje zaloge energije v maščobnem tkivu pri dolgotrajnih razdaljah tudi bolje izkoriščajo.